PREDSTAVITEV
Terapija s pomočjo konja je ena izmed vej terapevtskega jahanja, zanjo pa je značilen celostni pristop k uporabniku, saj enakomerno posega in pozitivno učinkuje na vsa področja človekovega delovanja (motorično, kognitivno, socialno in čustveno).
Obsega aktivnosti in terapijo s konjem, na konju in ob konju in izhaja iz različnih pedagoških, psiholoških, psihoterapevtskih in socialno integrativnih pristopov.
Izvaja jo terapevt za terapije s pomočjo konja, namenjena pa je osebam s posebnimi potrebami.
Terapija s pomočjo konja je uspešna pri naslednjih motnjah:
- motnjah v duševnem razvoju,
- psihičnih motnjah,
- motnjah vedenja,
- govornih motnjah,
- motnjah čustvovanja,
- motnjah komunikacije,
- posledicah spolnih zlorab,
- slabovidnosti in slepoti,
- težavah s sluhom in gluhoti,
- motnjah avtističnega spektra,
- pomanjkanju pozornosti s hiperaktivnostjo – ADHD,
- specifičnih učnih težavah,
- motnjah hranjenja,
- motnjah senzorne integracije.
UČINKI TERAPIJE
Konj se je izkazal kot odličen motivator pri doseganju ciljev, ki si jih zastavimo glede na posameznikove primanjkljaje in njegove sposobnosti.
Ob živali se lahko z osebo s posebnimi potrebami pogovarjamo, krepimo njen govor, jo učimo osnovnih življenjskih principov, uporabnik pa tako osvaja znanje skozi igro in si obenem razvija sposobnost vztrajnosti, pozornosti ter koncentracije.
Udeleženci terapije se ob opazovanju in dotikanju konja učijo telesnih regij konja in jih povezujejo s sestavnimi deli svojega telesa, spoznavajo konjev značaj, opazujejo kje živi, kako se spreminja skozi letne čase, s čim se prehranjuje, kakšen je njegov odnos do drugih konj v čredi, spoznavajo opremo za jahanje, …
Ob pripravi konja na jahanje (sedlanju in uzdanju) spoznavajo in prepoznavajo različne materiale (koža, usnje, lesena krtača, plastična krtača, kovinsko strgalo, …).
Ob vpenjanju in zapenjanju priponk in pasov, zavezovanju in odvezovanju različnih vrvi pa si krepijo fino motoriko in jačajo logično mišljenje.
Pri jahanju uporabnik usmerja konja s sediščem in težiščem, z vajetmi in z nogama. S tem si krepi samozavest, saj sam vodi tako veliko in močno žival. Pogled s konjevega hrbta mu omogoča drugačno perceprijo njegove neposredne okolice.
Konj in konjevo gibanje daje občutek pomembnosti in zadovoljstva, saj na konjevem hrbtu opravljajo različne naloge.
Pri jahanju si krepijo splošno kondicijo in se igraje naučijo novih spretnosti.
